Tek je lepo, ni nujno, da usta.
Photo. KEAW
Torej, koliko dati drug drugemu na begu in če je nekaj vreden ...
Danes živimo v svetu panoptykonu, On je govoril o Michela Foucaulta, zapor, v kateri smo vsi upoštevati vse. Zato si prizadevamo, da, pokazati najboljše strani. Karkoli se začnejo, ne bomo toliko zase, ki je za aplavz, pokazati drugim. Ne bo več kandidiral za zdravje, za zdravje, samo za premagovanje nadaljnje razdalje, odmor evidence, da takoj vrgli na internetu. Tako kot vožnja s kolesom ali vadbo v telovadnici. Vendar pa bo to nujno, da učni uspeh, da smo vedno poraženci. Ker če je samo za sistemsko build-esteem, le manjše posrnuti, s tem celotno psihološko strukturo je propadel. In potem postanemo nemočni - pojasnjuje psihologinja Margaret Osowiecka za socialno psihologijo na Univerzi Humanistycznospołecznego v Sopot.
Ne priznavajo, da nisem svetuje, Nisem mogla sprejeti tempo, "Dead" ali dal gor. Sem zgolj in samo v svetovnem rok “lasten tempo” zase in za prosti čas prestavi.
Moj moto je "bom teči kot običajno in bomo videli, kaj pride ven", pomeni, Jaz bi dal moje vse na dan, in kako bo.
Photo. M-foto.eu
Pred tekmovanjem sem slišal že večkrat, kako dolgi rok (v žargonu toliko), Če želite prekiniti odmor, kakšni stopnji.. človeško in ne vem. Vodim. Nikoli načrtovana hitrost in srčni utrip, Sploh ne vem, kaj sem, Nikoli nisem bil teče merjenje. Naučil sem teči z uro, ki služi, da me obvesti kilometrov in ne hitrost in čas. Želim, da se počutijo svobodne in ni omejena s številko.
Moj največji dosežek je dirka odkriti nove priložnosti in spoznavanje drug drugega, ljudi in svet. Vsak tečaj je drugačen, smo drugačni. Pri tem ni pomembno, ali gre za izobraževanje, tekmovanje, hitrost izlet – Vodim in pogled na okolje in več bolj jasno vidim sprememb teči. Udeležba na tekmovanjih, načrtovanje in ne čaka na njih – Jaz premikanje ljudi in krajev, Se mi zdi, da s tekom. Jaz sem bolj odprta, Poslušam in pripravi znanje iz izkušenj drugih.
Photo. Zoltan Vse
