Letos dohitevamo vse preložene dirke, maratoni s tajnim seznamom in obljubljene dirke. Tri leta čakam na ta tek, končno nismo tekali po svetu, ali na Poljskem in bi lahko začeli doma skoraj na dvorišču, na Partynicah, dobesedno v teku na konjski stezi.
Photo. Leon Dubij
razdalja: noro – 4,2 km, torej dve kolesi na konjski dirkališču. To je težava teka, trava absorbira energijo, ne odbije se in v vsako gibanje morate vložiti več truda. V Partynicah smo že tekli v zelo prijetnem spominu na nočni štafetni maraton Piastowski, ki sta ga prav tako organizirala WKB Piast in dirka Božiček in vedeli smo, ne bo lahko.
Trava je bila višja, kot smo pričakovali in vreme je opravilo svoje. Od poraza 42 km na maratonu Kilimandžaro imam težave s termoregulacijo, Mislim, da sem se tam preveč pregrel in zdaj imam težave s tekom v vročih dneh, tako sem vedno rada tekla v toplini…
Photo. Leon Dubij
Dirkališče je bilo kot ogromna ponev, brez sence, drevo ali celo majhen grm. Imel sem načrt za to dirko, toda oblika in možnosti so hitro preverile predpostavke. Med tekom sem predvideval, da bi moral drugi krog preteči hitreje, a tudi meni je bilo všeč. Štel sem dekleta spredaj in jih pustil, tudi v cilju se nisem boril. Z 4 ženske v cilju 6 v 2 w kategorii wiekowej. Lahko ti odpustim, da si me prehitel 10 sekunde in močan zaključek 100 metrov pred ciljem, ker je bila zmagovalka kategorije najbolj prijazna Dorota v imenu organizatorjev.
Photo. Leon Dubij
Tek mi ni šel po poti, Bil sem jezen in nezadovoljen s svojimi sanjami kot še nikoli. Na podelitev smo morali čakati izjemno dolgo, ker je bilo tekmovanje kombinirano z olimpijskim piknikom in veliko atrakcijami za otroke. Sčasoma so se čustva zmanjševala in odlikovanje zmagovalcev me je tako zabavalo, da po slabem vtisu ni bilo sledu niti o konju.
4,2K: 00:19:28 v 00:19:36 (2 K40)