V avgustovskem planu ni bilo tekmovanja, in kako zapustiti Wrocław, na primer v Owl Mountains, samo biti res utrujen na polmaratonu.
Photo. Jan Brzeziński – Samostojna umetnostna galerija
Šli smo v Ludwikowice Kłodzkie, kjer je bilo v središču Harenda tekoče mesto, začetek i meta. Velik plus za organizatorje za pripravo prostih parkirnih mest. Tek je bil precej intimen, približno 150 ljudje.
Vreme je bilo spet lepo, bilo je toplo, a ne vroče. Organizatorji so opozorili, da pot na trenutke poškoduje voda, tam je tudi blato in tekoči potoki po dveh dneh neviht in padavin.
Pot je bila dobro označena, vse zelo profesionalno pripravljeno in z izvedbo smo zelo zadovoljni.
Vzeli smo nahrbtnike s mješine, zunaj, da so organizatorji zagotovili 3 poudarja vode, želeli smo biti neodvisni in uporabljati vodo, kadar koli se nam zahoče. Pri gorskem teku je vredno imeti vodo ves čas s seboj, predvsem poleti.
Photo. Jan Brzeziński – Samostojna umetnostna galerija
Polmaraton je bil naporen, tako rekoč takoj po vzletu je bila pot navkreber, na trenutke kar strmo, skoraj 14 km. Korakali smo pogumno, Nisem pospeševal, nismo poznali poti in nisem vedel, kaj me čaka na poti, Poskusil sem le na nekaj stanovanjih “pobotati se” in teči hitreje. To naj bi bil začetek treninga. Sova nas je sprejela z množico turistov in navijačev. Skalnat spust me je presenetil, ne maram “ohlapna” kamni, Bojim se za svoje noge in počasi. Maciek je planil dol, pa me je vsake toliko čakal, tako da skupaj “srečno” teči do cilja.
Photo. Jan Brzeziński – Samostojna umetnostna galerija
Na cilju čaka na medaljo, voda in lubenica ter regeneracijski obrok.
Polmaraton Sowiogórski se je izkazal za zelo odličnega “prijetno” čez, lepa pot, zelo dobra organizacija in domače vzdušje. O vrnitvi v Sovo bomo razmišljali naslednje leto, če se organizatorji odločijo še šestič preteči polmaratonsko razdaljo.
21K: 02:15:30 v 02:15:33 (4 K40)